Iskanje vodstvenih kadrov za načrtovanje dobavnih verig

Trg načrtovanja dobavnih verig se v obdobju 2026–2030 iz faze reševanja operativnih ozkih grl pospešeno premika v obdobje strateške orkestracije in globoke tehnološke integracije. V Sloveniji trg zaznamuje visoka koncentracija logističnih operacij, pri čemer ključno vlogo igrata pristaniška infrastruktura Luke Koper in strateški celjski logistični koridor. Z načrtovano naložbo v višini 45 milijonov evrov iz Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) za modernizacijo celjskega tovornega terminala ter strateško nadgradnjo železniškega odseka Divača–Koper se ustvarja izjemno povpraševanje po tehničnem in operativnem vodstvenem kadru. Ta pospešena infrastrukturna ekspanzija pa trči ob strukturni razkorak med rastjo kapitalskih zmogljivosti in razpoložljivostjo človeškega kapitala, saj slovenska delovno aktivna populacija upada, povpraševanje po visoko usposobljenih strokovnjakih pa močno presega število novih iskalcev zaposlitve.

Demografske spremembe in pomanjkanje specifičnih znanj močno preoblikujejo strategije zaposlovanja in zadrževanja kadrov. V Savinjski regiji, ki z več kot štirinajstimi namenskimi logističnimi parki predstavlja eno najpomembnejših vozlišč v državi, je več kot tretjina zaposlenih v transportu in skladiščenju starejših od 50 let. To ustvarja znatno tveganje izgube ključnih znanj ob upokojevanju in sili podjetja v pospešeno iskanje naslednikov za kritične vloge. Hkrati se korenito spreminjajo zahtevane kompetence; tradicionalno logistično znanje ni več dovolj. Delodajalci danes intenzivno iščejo digitalne arhitekte dobavnih verig, ki obvladujejo napredne platforme, kot sta SAP S/4HANA in Oracle NetSuite, ter strokovnjake, ki poglobljeno razumejo avtomatizacijo skladišč in kompleksne intermodalne operacije.

Regulatorno okolje in nujni prehod v zeleno logistiko dodatno ožita nabor primernih kandidatov na trgu. Evropski okoljski sveženj Pripravljeni na 55 (Fit for 55) in implementacija evropskega uvoznega nadzornega sistema (ICS2) pomenita, da morajo podjetja zaposlovati strokovnjake s specifičnimi certifikacijami, kot je GLEC za obračunavanje ogljičnega odtisa, ter pooblaščene gospodarske subjekte (AEO). Pričakuje se, da bo do leta 2030 kar 40 odstotkov prostih delovnih mest na tem področju neposredno povezanih z zelenimi in ozelenitvenimi nalogami. To močno vpliva na iskanje profilov, kot so vodje načrtovanja povpraševanja in strokovnjaki za nabavo, ki morajo sedaj pri napovedovanju in optimizaciji zalog nujno upoštevati tudi stroge trajnostne metrike in sledljivost izvora materialov.

Plačne dinamike neposredno odražajo to pomanjkanje talentov. Višji vodstveni profili, kot so direktorji dobavnih verig, na slovenskem trgu dosegajo bruto letna nadomestila med 90.000 in 130.000 EUR. Vendar pa se slovenski delodajalci soočajo z izjemno močno čezmejno konkurenco. Dvojezični strokovnjaki iz celjske, mariborske in kranjske regije so pogosto tarča avstrijskih podjetij, zlasti v tehnoloških in logističnih centrih okoli Gradca in Beljaka, kjer so plače za senior strokovnjake od 35 do 40 odstotkov višje. Ker razmerje med aktivnimi iskalci in pasivnimi strokovnjaki za najvišje vloge dosega 1 proti 12, se podjetja ne morejo več zanašati na tradicionalne metode rekrutiranja. Za uspešno privabljanje vodilnih kadrov je nujno usmerjeno iskanje vodstvenih kadrov za načrtovanje dobavnih verig, ki diskretno naslavlja pasivne kandidate z jasno vizijo tehnološkega razvoja in strateškega vpliva v podjetju.