Iskanje vodstvenih kadrov za brezžična omrežja in RAN

Slovenski sektor brezžičnih komunikacij in radijskih dostopovnih omrežij (RAN) v letu 2026 prehaja iz faze intenzivne gradnje infrastrukture 5G v obdobje napredne optimizacije in strateškega upravljanja. Trg, ki ga usmerjata regulativni okvir Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ter nacionalna Strategija upravljanja radiofrekvenčnega spektra 2024–2026, zahteva prehod od tradicionalnih strojno usmerjenih kompetenc k programsko definiranim in podatkovno vodenim modelom. Za operaterje in ponudnike infrastrukture je iskanje vodstvenih kadrov za brezžična omrežja postalo ključno orodje za zagotavljanje tehničnega vodstva, ki je sposobno izpolniti stroge obveznosti pokrivanja do konca leta 2027 in hkrati pripraviti temelje za prihodnje tehnologije 6G.

Regulativno okolje in državne spodbude močno vplivajo na dinamiko zaposlovanja. Ministrstvo za digitalno preobrazbo s sofinanciranjem gradnje visokozmogljivih mobilnih omrežij iz Sklada za obnovo narekuje specifične tehnične zahteve, vključno z uvajanjem odprtih baznih postaj. Ta regulativna spodbuda za odprto arhitekturo pospešuje povpraševanje po specializiranih strokovnjakih. Na trgu so izjemno iskani arhitekti za Open RAN, ki znajo načrtovati omrežja v skladu s strogimi kriteriji oddaljenosti in pokritosti ter hkrati integrirati rešitve več različnih proizvajalcev opreme.

Struktura slovenskega trga je visoko koncentrirana med štirimi glavnimi operaterji, ki so zavezani k zagotavljanju pokritosti ključnih prometnih koridorjev, železnic in podeželskih območij. To ustvarja stabilno povpraševanje po strokovnjakih, kot so inženirji za radijska dostopovna omrežja (RAN), ki obvladujejo kompleksno načrtovanje in upravljanje spektra. Vendar pa se trg talentov sooča s strukturnimi izzivi. Čeprav institucije, kot je Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani, zagotavljajo močan dotok osnovnih inženirskih kadrov, panoga beleži odliv izkušenih strokovnjakov v države zahodne Evrope. Delodajalci morajo zato razvijati napredne strategije zadrževanja in aktivno privabljati strokovnjake, ki se vračajo iz tujine.

Geografsko je povpraševanje najmočnejše v Ljubljani, kjer so centralna infrastrukturna vozlišča in razvojni centri, ter v Mariboru, ki ima pomembno regionalno vlogo. Primorska regija izstopa zaradi specifičnih čezmejnih komunikacijskih potreb. Ko se bo trg približeval letu 2030, se bo fokus zaposlovanja preusmeril od fizične gradnje k daljinskemu spremljanju, analitiki podatkov in integraciji rešitev, kot so zasebna omrežja za industrijske vertikale. Organizacije, ki bodo uspešno izvedle to tranzicijo, bodo potrebovale vodje, ki razumejo tako tehnične nianse souporabe spektra kot širše strateške cilje digitalne preobrazbe za celotno območje, ki ga pokriva Slovenija.