Iskanje aktuarskih kadrov in vodij

Aktuarska stroka v Sloveniji doživlja globoko strukturno preobrazbo. Vloga aktuarja, ki je bila zgodovinsko osredotočena predvsem na izračune tehničnih rezervacij in analizo preteklih škodnih dogodkov, se danes postavlja v samo središče strateškega upravljanja tveganj in korporativne odpornosti. Zaradi vse strožjih zahtev Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), implementacije naprednih analitičnih orodij in integracije trajnostnih (ESG) dejavnikov, povpraševanje po visoko usposobljenih strokovnjakih močno presega razpoložljivo ponudbo. Brezposelnost med aktuarji v Sloveniji je praktično nična, kar ustvarja izjemno konkurenčno okolje, v katerem se zavarovalnice in pokojninske družbe borijo za zelo omejen bazen talentov. Ta dinamika se bo v obdobju do leta 2030 še zaostrila, saj se generacija izkušenih aktuarjev, ki je vstopila na trg v devetdesetih letih, pospešeno upokojuje, kar ustvarja kritične vrzeli pri iskanju glavnih aktuarjev in nosilcev ključnih funkcij.

Regulatorni okvir ostaja osrednje gonilo zaposlovanja. Zahteve direktive Solventnost II in Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1) narekujejo nenehno prilagajanje modelov za izračun solventnostnega kapitala in izvajanje lastnih ocen tveganj (ORSA). Hkrati prehod na mednarodni standard MSRP 17 in prihajajoče obveznosti trajnostnega poročanja zahtevajo strokovnjake, ki razumejo kompleksno prepletanje finančnega poročanja in upravljanja tveganj. Zavarovalnice zato pospešeno iščejo aktuarje za rezervacije, ki so sposobni regulatorne zahteve prevesti v strateške poslovne odločitve in zagotoviti kapitalsko ustreznost v pogojih makroekonomske negotovosti. O teh in drugih premikih podrobneje govorimo pri analizi trendov zaposlovanja v aktuarstvu.

Slovenski trg je izrazito koncentriran, pri čemer zaposlovanje narekujejo največje domače skupine, kot sta Triglav in Sava, ter hčerinske družbe mednarodnih korporacij. Geografsko gledano je Ljubljana absolutno središče aktuarskega trga v Sloveniji, saj gosti sedeže večine zavarovalnic, pokojninskih družb in regulatorja. Mednarodne skupine na lokalni trg prinašajo globalne standarde, kar vpliva na kompetenčne profile in spodbuja potrebo po tesnejšem sodelovanju aktuarjev z drugimi oddelki, kar povečuje pomen celovitih strategij za iskanje kadrov v prevzemanju tveganj in sorodnih disciplinah.

Vzporedno z regulatornimi pritiski se spreminja tudi tehnološki profil iskanih kandidatov. Tradicionalna aktuarska znanja in obvladovanje specializirane programske opreme niso več dovolj. Vse bolj so iskani hibridni profili, ki združujejo aktuarsko matematiko z napredno podatkovno analitiko, vključno s poznavanjem programskih jezikov Python in R ter upravljanjem obsežnih podatkovnih baz. Ta tehnološki premik je še posebej opazen pri iskanju aktuarjev za oblikovanje produktov in cen, ki morajo v svoje modele vključevati stohastično modeliranje in analizo podnebnih tveganj.

Zaradi strukturnega pomanjkanja kadrov in zahtevnega procesa pridobivanja pooblastil prek Slovenskega aktuarskega društva in pristojnega ministrstva, aktuarstvo ostaja eden najbolje plačanih poklicev v slovenskem finančnem sektorju. Prejemki izkušenih pooblaščenih aktuarjev in nosilcev funkcij lahko presežejo 120.000 EUR letno, pri čemer pomemben delež predstavlja variabilno nagrajevanje. Ker domači izobraževalni sistem ne zagotavlja dovolj velikega števila diplomantov s celovitim aktuarskim znanjem, se bodo morale organizacije v prihodnjih letih zanašati na proaktivno iskanje vodstvenih kadrov, ciljno usposabljanje internih talentov in privabljanje slovenskih strokovnjakov, ki so si izkušnje nabirali v tujini.