Iskanje vodstvenih kadrov za prevzem tveganj

Slovenski zavarovalniški trg v obdobju 2026–2030 vstopa v fazo stroge operativne izvedbe in napredne digitalne transformacije. Trg, na katerem dominirajo velike domače in mednarodne skupine, kot so Zavarovalnica Triglav, Skupina Sava in Generali, se odmika od tradicionalnega, transakcijskega ocenjevanja tveganj k strateškemu upravljanju portfeljev. Povpraševanje po osnovnih profilih se stabilizira, medtem ko eksponentno raste potreba po multidisciplinarnih strokovnjakih za prevzem tveganj, ki razumejo podatkovno analitiko in znajo uspešno delovati v vse zahtevnejših tržnih pogojih. Zaradi visoke koncentracije trga je mobilnost najvišjih kadrov omejena, kar povečuje konkurenco med delodajalci za pridobitev izkušenih strokovnjakov z dokazano uspešnostjo.

Ključni izziv za iskanje vodstvenih kadrov na področju prevzema tveganj predstavlja demografska menjava generacij. Pričakovan val upokojitev na srednjih in višjih ravneh ustvarja vrzel v institucionalnem znanju, ki jo dodatno poglablja odliv visokokvalificiranih kadrov v sosednje države, predvsem v Avstrijo in Nemčijo. Zavarovalnice se zato usmerjajo v intenziven notranji razvoj talentov, ki prihajajo z Ekonomske fakultete in Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, ter v iskanje posameznikov z mednarodnimi certifikati, kot je ACII. Sposobnost prenašanja znanja in mentoriranja mlajših generacij postaja ena najpomembnejših kompetenc za vodstvene vloge.

Regulativno okolje, ki ga nadzoruje Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), postaja vse bolj kompleksno in neposredno vpliva na strategije prevzema tveganj. Spremembe zakonodaje, ki stopajo v veljavo v letu 2026, skupaj z mednarodnimi standardi, zahtevajo izjemno natančnost pri oblikovanju zavarovalnih produktov. Strokovnjaki, ki obvladajo implementacijo standardov IFRS 9 in IFRS 17 ter razumejo zahteve direktive Solventnost II, so na trgu izjemno iskani. Poleg tega prehod na trajnostno poročanje ustvarja novo povpraševanje po strokovnjakih za prevzem tveganj, ki znajo v svoje modele vključiti ESG standarde in oceniti dolgoročna podnebna tveganja.

Na področju prejemkov Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije določa obvezne minimalne standarde, pri čemer se strokovnjaki z visokošolsko izobrazbo uvrščajo v VII. in VIII. tarifno skupino. Vendar pa tržna dinamika kaže, da osnovne tarife ne zadoščajo več za privabljanje in zadrževanje najboljših talentov. Pojavlja se izrazita plačna premija za specifične kompetence, kot so upravljanje kibernetskih tveganj, poznavanje programskih jezikov (Python, R) in izkušnje z RegTech platformami. To je še posebej očitno pri iskanju direktorjev sektorja za prevzem tveganj (CUO), kjer se pričakuje, da bodo vodje neposredno prispevali k dobičkonosnosti in kapitalski ustreznosti institucije.

Geografsko gledano je slovenski bazen talentov močno centraliziran. Ljubljana ostaja nesporno središče, kjer imajo sedež ključni odločevalci, regulatorji in največji zaposlovalci v Sloveniji. Sekundarna središča, kot sta Maribor in Celje, ponujajo stabilno bazo strokovnjakov, vendar se najzahtevnejše strateške vloge večinoma konsolidirajo v prestolnici. Uspešne kadrovske strategije v tem okolju pogosto vključujejo spodbujanje prehoda talentov med sorodnimi funkcijami, na primer tesnejše sodelovanje z aktuariatom ali prenos izkušenj iz reševanja škod v proaktivno selekcijo tveganj.