Energetski prehod v Velenju je ustvaril trg talentov, ki kljubuje lastni stopnji brezposelnosti

Velenje beleži stopnjo brezposelnosti, ki je več kot dvakrat višja od nacionalnega povprečja v Sloveniji. Hkrati pa svojih najbolj kritičnih tehničnih vlog ne more zapolniti tudi po štiri mesece zapored. Ti dve dejstvi si ne nasprotujeta. Opisujeta trg dela, ki se je razdelil na dva dela, razkorak pa se z pospeševanjem opuščanja premoga še povečuje.

Šaleška dolina leži v središču edine še delujoče slovenske pridobivalne dejavnosti lignita, sektorja, ki je v 90. letih zaposloval več kot 4.000 ljudi, danes pa približno 1.200. Delovna mesta, ki izginjajo, so povezana s pridobivanjem. Delovna mesta, ki nastajajo, so povezana s sanacijo, razgradnjo in razvojem geotermalne energije. Ljudje, ki izgubljajo prvo skupino delovnih mest, brez let dodatnega usposabljanja ne morejo opravljati druge. To je osrednja napetost, ki oblikuje vsako kadrovsko odločitev v regiji: kapital priteka, število zaposlenih upada, znanja in kompetence, ki jih zahtevajo nove investicije, pa skoraj nimajo podobnosti s kompetencami, ki jih sprošča stari sistem.

V nadaljevanju sledi analiza sil, ki preoblikujejo energetski sektor v Velenju, delodajalcev, ki poganjajo te spremembe, in tega, kaj morajo višji vodje razumeti, preden se lotijo zaposlovanja na trgu, kjer običajne metode ne dosežejo skoraj nobenega od kandidatov, ki so res pomembni.

Dolina, zgrajena na lignitu, se sooča z nepovratnim premikom

Premogovnik Velenje je leta 2024 proizvedel približno 2,8 milijona ton lignita in s tem ostal edini proizvajalec lignita v Sloveniji. Pričakuje se, da bo ta številka do leta 2026 padla na med 2,3 in 2,5 milijona ton, saj se dostopne zaloge v severnem polju izčrpavajo, stroški pridobivanja pa rastejo. Zaposlenost v rudniku naj bi se zaradi naravnega odhoda kadrov in predčasnega upokojevanja dodatno zmanjšala za 150 do 200 delovnih mest.

Ta upad ni špekulativen. Je strukturne narave. Slovenski Nacionalni energetski in podnebni načrt predvideva popolno odpravo premoga do leta 2033, politični pritiski za premik tega roka na leto 2030 pa so se okrepili. Ne glede na to, katera časovnica bo obveljala, je smer za Velenje enaka: rudnik se bo zaprl, termoelektrarna bo sledila, gospodarska osnova, ki je podpirala tretjino delovno aktivnega prebivalstva doline, pa bo v tem desetletju prenehala obstajati.

Kljub temu operativna realnost v letu 2026 kaže bolj zapleteno sliko. Po statistiki proizvodnje električne energije Slovenske energetske agencije za leto 2024 je blok 6 TEŠ v Šoštanju obratoval z 85-odstotnim faktorjem izkoriščenosti, kar je njegova najvišja izraba v zadnjih petih letih, predvsem zaradi regionalnega povpraševanja po ogrevanju in potreb po stabilizaciji omrežja po zamujenem vzdrževanju jedrske elektrarne v Krškem. Elektrarna obratuje intenzivneje kot kadarkoli v zadnjih petih letih, čeprav jo vsi uradni dokumenti opisujejo kot objekt, ki se približuje razgradnji.

Kaj prikriva visoka izraba

Ta operativna intenzivnost se ni prenesla v večje zaupanje pri zaposlovanju. Kadrovska razkritja skupine HSE kažejo na sočasno izvajanje zamrznitev zaposlovanja in programov predčasnega upokojevanja tako v Premogovniku Velenje kot v TEŠ. Elektrarna obratuje z največjo zmogljivostjo, vendar z delovno silo, zasnovano za nadzorovan upad. Inženirje in operaterje se spodbuja k odhodu, čeprav oprema, ki jo vzdržujejo, deluje pri največjih obremenitvah.

Za vodje zaposlovanja, ki razmišljajo o tem trgu, je posledica neposredna. Izkušena delovna sila se aktivno razpršuje. Vsako četrtletje predčasnih upokojitev pomeni izgubo institucionalnega znanja, ki ga bo faza razgradnje sčasoma nujno potrebovala. Ljudje, ki vedo, kako deluje blok 6, so prav tisti, ki so najprimernejši za njegovo varno razgradnjo, vendar odhajajo, še preden se razgradnja sploh začne.

Program sanacije v vrednosti 340 milijonov evrov, ki ne more najti kadra

Tok investicij v Velenje je znaten. Slovenski Sklad za pravični prehodeuropa.je za projekte sanacije zemljišč in upravljanja voda v letih 2024 in 2025 namenil 47 milijonov evrov. Mehanizem za okrevanje in odpornost dodaja še 12,3 milijona evrov, posebej namenjenih prekvalifikaciji delavcev iz premogovnih regij. Skupni stroški sanacije velenjskega bazena so ocenjeni na 340 milijonov evrov. Inženirski izvajalci se pripravljajo na pripravljalno fazo razgradnje Šoštanj 6, ki vključuje rušenje hladilnih stolpov in načrtovanje demontaže turbin.

To ni trg, kjer bi primanjkovalo kapitala. To je trg, kjer primanjkuje ljudi, ki znajo ta kapital uporabiti.

Podatki Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) kažejo, da vloge vodij projektov, razvrščene pod »industrijsko razgradnjo« v savinjsko-šaleški regiji, ostajajo odprte povprečno 127 dni. Nacionalno povprečje za primerljive vloge znaša 67 dni. Pri delovnih mestih inženirjev geotermalnih rezervoarjev in optimizatorjev daljinskega ogrevanja je razmerje med prostimi delovnimi mesti in usposobljenimi prijavitelji 4 : 1, pri čemer ta delovna mesta ostajajo nezapolnjena več kot 90 dni.

Zakaj denar pride pred ljudmi

Ocena tveganj slovenskega Računskega sodišča glede Sklada za pravični prehod je izpostavila specifično nevarnost: zamude pri izplačilih sredstev EU ali preseganje stroškov pri sanaciji podzemne vode bi lahko zaustavili trg izvajalcev, ki naj bi nadomestil delovna mesta v rudarstvu. Toda tveganje, ki ga revizija ni v celoti naslovila, je tisto, ki se že uresničuje. Tudi kadar sredstva prispejo pravočasno, jih izvajalci, ki jih prejmejo, ne morejo dovolj hitro kadrovsko podpreti, da bi projekte tudi izvedli.

Vodje sanacijskih projektov običajno potrebujejo 10 ali več let izkušenj v rudarstvu ali težki industriji, skupaj s certifikacijo s področja okoljske skladnosti. Tak profil je redek po vsej Sloveniji. Posebej redek pa je v regiji, kjer je prevladujoči delodajalec tri desetletja usposabljal ljudi za pridobivanje premoga, ne pa za sanacijo zemljišča, iz katerega je ta premog prišel. Skriti bazen pasivnih senior talentov, ki imajo te kvalifikacije, je že zaposlen, praviloma z delovno dobo, daljšo od 12 let, in se ne odziva na zaposlitvene oglase.

Časovnica sanacije ne čaka, da jo Talent Pipeline dohiti. Vsak mesec, ko kritična vloga ostaja nezapolnjena, pomeni mesec zamika projekta, financiranega iz sredstev EU, zamiki v takšnem obsegu pa imajo posledice, ki presegajo Velenje.

Neusklajenost kompetenc v središču paradoksa

Tukaj je analitična ugotovitev, ki jo podatki podpirajo, čeprav je noben posamezen vir ne izreče neposredno: opuščanje premoga v Velenju ni ustvarilo presežka delovne sile, ki bi jo bilo mogoče preusmeriti v čisto energijo. Ustvarilo je dva popolnoma ločena trga dela na istem geografskem območju. Eden se krči in sprošča delavce z znanji s področja pridobivanja in zgorevanja. Drugi se širi in zahteva kemijske inženirje, geotehnične strokovnjake in projektante geotermalnih sistemov. Prekrivanje med tema dvema skupinama delovne sile je zanemarljivo.

Napoved kompetenc ZRSZ za savinjsko-šaleško regijo to neposredno potrjuje. Lokalna delovna sila je specializirana za pridobivanje lignita in inženiring zgorevanja. Prihajajoče investicije v geotermalno, sončno in biomasno energijo zahtevajo drugačne kompetence na področju kemijskega inženirstva in elektronike. Rezultat je paradoks, viden v agregatnih podatkih: 8,4-odstotna brezposelnost ob hkratnem 120-dnevnem trajanju prostih tehničnih delovnih mest.

Časovnice prekvalifikacije, ki se ne ujemajo s časovnicami prehoda

Slovenska alokacija 12,3 milijona evrov za prekvalifikacijo delavcev iz premogovnih regij je namenjena prav tej vrzeli. Velenje je njen glavni upravičenec. Toda prekvalifikacija operativca iz pridobivanja lignita v okoljskega geologa ali inženirja geotermalnih rezervoarjev ni šestmesečni certifikacijski program. Gre za večletno izobraževalno zavezo, medtem ko se projekti razgradnje, ki te kompetence zahtevajo, aktivirajo že zdaj.

Visoka šola Velenje, lokalna fakulteta Univerze v Ljubljani, ponuja programe s področja elektrotehnike in varstva okolja. Specializacije za obnovljive vire energije ostajajo omejene. Tehnološki park Velenje gosti MSP s področja industrijske avtomatizacije in okoljskega monitoringa, pri čemer pet rezidenčnih podjetij trenutno sodeluje pri pogodbah za sanacijo rudnika. To so resnična sredstva, vendar ne ustvarjajo talentov v obsegu ali hitrosti, ki ju zahteva investicijski tok.

Za organizacije, ki zaposlujejo na tem trgu, se strošek dolgotrajno nezapolnjenega delovnega mesta ali napačnega imenovanjacom/sl/article-hidden-cost-executive-hire) še poveča zaradi dejstva, da nadomestni bazen lokalno ne obstaja. Neuspešni zaposlitvi v sanacijskem sektorju Velenja ne sledi drugo iskanje v istem bazenu kandidatov. Sledi razširitev iskanja na Ljubljano, Maribor, Gradec ali Dunaj, pri čemer vsak od teh trgov prinaša lastna trenja: pričakovanja glede plačila, odpor do selitve in jezikovne zahteve.

Plačilo na trgu, ki tekmuje sam s seboj

Struktura plačil za vloge energetske tranzicije v Velenju razkriva trg, ujet med omejitve javnega sektorja in konkurenco zasebnega sektorja za iste talente.

Senior inženirji zapiranja rudnikov s 15 ali več leti izkušenj dosegajo letno plačilo med 48.000 in 62.000 evrov. Vodje projektov okoljske sanacije se gibljejo v razponu od 42.000 do 55.000 evrov. Inženirji geotermalnih sistemov, kategorija vlog, ki v Velenju pred petimi leti skoraj ni obstajala, danes dosegajo od 45.000 do 60.000 evrov. Na izvršni ravni direktor razgradnje ali sanacije v skupini HSE ali pri večjem izvajalcu zasluži med 95.000 in 135.000 evrov, vključno z bonusi za uspešnost. Vloge energetske tranzicije na ravni podpredsednika v občinskih ali holdinških strukturah se gibljejo med 85.000 in 120.000 evrov.

Te številke so konkurenčne znotraj slovenskega javnega in poljavnega sektorja. Niso pa konkurenčne prek meja, ki so resnično pomembne.

Avstrijska premija in njen pomen

Čezmejno dnevno migrantstvo na avstrijsko Štajersko ponuja 2,5- do 3-kratnik plače za rudarske in geološke inženirje. Po podatkih Eurostata o čezmejnih delavcih je odliv trenutno zaradi jezikovnih ovir omejen na približno 8 do 12 odstotkov kvalificiranih strokovnjakov. Toda ta številka predstavlja omejitev, ne spodbudo. Delež mlajših slovenskih inženirjev z delovnim znanjem nemščine ali angleščine se vsako leto povečuje. Jezikovna ovira, ki je zgodovinsko zadrževala senior talente v Velenju, se zmanjšuje, medtem ko razlika v plačah, ki jih vleče proti Gradcu in Dunaju, ostaja.

Ljubljana predstavlja bolj neposredno konkurenčno grožnjo. Nacionalna energetska podjetja, vključno s Petrol d.d., Gen-I in E3 d.o.o., intenzivno zaposlujejo iz inženirskega bazena Velenja ter ponujajo 25 do 35 odstotkov višje plače in infrastrukturo za hibridno delo, ki je entitete premogovnega sektorja v Velenju pogosto nimajo. Industrijska avtomatizacija in proizvodni sektor v Mariboru ponujata drugačno privlačnost: stabilnejše dolgoročne kariere v primerjavi s časovno omejenim delom na področju sanacije premoga.

Senior inženir, ki razmišlja o vlogi v sanaciji v Velenju, se sooča z neprijetnim izračunom. Delo ima določen datum konca. Premog se bo ustavil. Razgradnja se bo zaključila. Sanacija se bo končala. Vloga je po naravi časovno omejena, lokacija pa ne ponuja niti plačne premije niti kontinuitete kariere, ki sta na voljo v Ljubljani, kaj šele v Avstriji. Delodajalci, ki tega izračuna ne naslovijo izrecno v strukturi ponudbe in pristopu k pogajanjem, bodo kandidate izgubili v korist konkurentov, ki to storijo.

Ta plačna realnost pomeni, da proizvodnja tukaj ni vprašanje objave delovnega mesta in čakanja. Gre za identifikacijo točno določenih posameznikov, razumevanje njihove osebne presoje in oblikovanje ponudbe, ki upošteva časovno omejeno naravo samega dela.

Tveganje enega delodajalca, ki oblikuje vsako kadrovsko odločitev

Kljub prizadevanjem za diverzifikacijo ostaja 34 odstotkov ekonomsko aktivnega prebivalstva Velenja neposredno ali posredno odvisnih od entitet skupine HSE. Ta koncentracija ni zgolj makroekonomski kazalnik tveganja. Je praktična omejitev, ki oblikuje trg kandidatov na vseh ravneh.

Korporativni grozd skupine HSE v Velenju koncentrira funkcije projektnega financiranja, pravnih zadev in upravljanja inženiringa za slovensko opuščanje premoga. Premogovnik Velenje zaposluje približno 1.200 ljudi. TEŠ zaposluje 600. Korporativni sedež HSE doda približno 400 zaposlenih v managementu, trgovanju in načrtovanju tranzicije. Skupaj te tri entitete predstavljajo enoten institucionalni ekosistem. Ko zaposlujejo, črpajo iz istega lokalnega bazena, iz katerega hkrati sproščajo kader prek predčasnega upokojevanja. Ko zamrznejo zaposlovanje, se skrči celoten regionalni trg talentov.

Regionalna pisarna za pravični prehod, ustanovljena leta 2022 v okviru Mestne občine Velenje, usklajuje črpanje sredstev EU in akreditacijo izvajalcev. Njena vzpostavitev pomeni priznanje, da noben posamezen delodajalec, niti skupina HSE, prehoda ne more upravljati sam. Sanacijski izvajalci, vključno z Resalta in Interenergo, so vstopili na trg, vendar njihovo lokalno število zaposlenih ostaja majhno v primerjavi z monolitom HSE.

Za zunanje organizacije, ki vstopajo na ta trg, bodisi kot EPC izvajalci, specialisti za sanacijo ali razvijalce obnovljivih virov energije, odvisnost od enega delodajalca ustvarja specifičen izziv pri zaposlovanju. Najbolje usposobljeni lokalni kandidati so praviloma zaposleni v skupini HSE. Njihovo zaposlovanje sproži viden prenos talentov v majhni skupnosti, kjer se profesionalne mreže popolnoma prekrivajo. Dinamika protiponudb v takem okolju ni abstraktna. Je osebna, institucionalna in pogosto politična.

Organizacije, ki skušajo senior tehnične kadre pridobiti iz skupine HSE brez strukturiranega, zaupnega procesa iskanja vodstvenih kadrov, bodo kandidata verjetno izgubile zaradi zadrževalne protiponudbe ali pa bodo poškodovale profesionalni odnos, ki omogoča prihodnje zaposlovanje.

Kaj strategija zaposlovanja za ta trg dejansko zahteva

Trg talentov v Velenju ima tri ključne značilnosti, ki jih konvencionalne metode zaposlovanja ne morejo nasloviti.

Prvič, delež pasivnih kandidatov na senior tehničnih ravneh je izjemen. Nacionalna brezposelnost med rudarskimi inženirji s 15 ali več leti izkušenj je ocenjena pod 2 odstotka. Povprečna delovna doba pri trenutnem delodajalcu presega 12 let. Ti strokovnjaki niso na zaposlitvenih portalih. Ne posodabljajo svojih profilov. Ne obiskujejo kariernih sejmov. Do njih je mogoče priti z neposredno identifikacijo in pristopom, ne z oglaševanjem.

Drugič, geografska konkurenca je asimetrična. Delodajalci iz Velenja tekmujejo z Ljubljano, Mariborom in avstrijsko Štajersko za bazen talentov, ki po vsej Sloveniji šteje le nekaj sto ljudi. Iskalni proces, ki se začne in konča v savinjsko-šaleški regiji, bo neuspešen. Vsak smiseln preslikava talentov se mora razširiti prek slovenskih meja v širši srednjeevropski sektor energetske tranzicije.

Tretjič, regulatorno okolje ustvarja časovni pritisk, ki ga običajne časovnice iskanja ne morejo dohiteti. Skladnost financiranja EU za pravični prehod zahteva doseganje projektnih mejnikov. Faze razgradnje imajo inženirske roke. Povprečno 127-dnevno trajanje prostega delovnega mesta za vodjo projekta ni zgolj nevšečnost. Predstavlja neposredno tveganje za črpanje sredstev in s tem za izvedljivost projektov, ki naj bi nadomestili delovna mesta v premogovnem sektorju.

Zakaj tradicionalne metode tukaj dosledno odpovedujejo

Tradicionalni pristopi iskanja se sesujejo na trgih s takšnim profilom iz konkretnega razloga. Vidni trg kandidatov, torej tisti, ki se odzivajo na oglase in prijavljajo prek zaposlitvenih portalov, predstavlja največ 10 do 15 odstotkov bazena kvalificiranih talentov. V velenjskem sektorju sanacije in razgradnje je tudi ta delež verjetno optimističen. Razmerje 4 : 1 med prostimi delovnimi mesti in prijavitelji za vloge geotermalnih inženirjev kaže, da oglaševanje doseže le del strokovnjakov z ustreznimi kvalifikacijami.

AI in tehnologija, ki mapira celoten nabor usposobljenih strokovnjakov, vključno s tistimi, ki so trenutno zaposleni pri konkurenčnih organizacijah, v sosednjih sektorjih ali čez mejo, spremeni enačbo. Namesto da čaka, da se kandidati pojavijo sami, jih postopek iskanja proaktivno identificira, oceni njihovo odprtost za konkretno priložnost in predstavi ožji seznam kandidatov, pripravljenih na razgovor, še preden se trajanje nezapolnjenega delovnega mesta začne kopičiti.

Metodologija KiTalent je zasnovana prav za to vrsto trga: specializiranega, geografsko omejenega in pretežno sestavljenega iz pasivnih kandidatov, ki jih je treba najti, ne zgolj pritegniti. S 96-odstotno stopnjo zadržanja po enem letu v okviru 1.450 imenovanj vodilnih kadrov je pristop, zgrajen za zagotavljanje kandidatov, ki ostanejo, ne zgolj kandidatov, ki sprejmejo ponudbo. Na trgu, kjer ima vsaka zaposlitev višjega vodstva nesorazmerno velik institucionalni pomen, zadržanje ni naknadna misel. Je merilo, ki šteje.

Za organizacije, ki zaposlujejo v sektorju energetske tranzicije v Velenju, kjer je vsak kvalificiran kandidat poznan po imenu in vsak neuspešen iskalni proces zamakne projekte, financirane v skladu z roki EU, začnite pogovor z našo ekipo za iskanje vodilnih kadrov o tem, kako pristopamo k trgom s takšnim profilom.

Pogosto zastavljena vprašanja

Kaj je energetski prehod v Velenju in kako vpliva na zaposlovanje? Velenje prehaja iz rudarjenja lignita in proizvodnje električne energije iz premoga v sanacijo, razgradnjo in razvoj obnovljivih virov energije. Ta premik poganja slovenski cilj opuščanja premoga, podprt pa je z več kot 400 milijoni evrov sredstev EU in nacionalnih sredstev.Prehod je ustvaril akutno povpraševanje po vodilih projektov zapiranja rudnikov, geotermalnih inženirjih in specialistih za okoljsko sanacijo, hkrati pa sprošča delavce, katerih znanja s področja pridobivanja in zgorevanja se ne prenašajo neposredno v nove vloge.

Koliko zaslužijo inženirji sanacije in razgradnje v Velenju?Starejši inženirji zapiranja rudnikov s 15 ali več leti izkušenj v Velenju zaslužijo med 48.000 in 62.000 evrov letno. Vodje projektov okoljske sanacije zaslužijo med 42.000 in 55.000 evrov. Inženirji geotermalnih sistemov dosegajo med 45.000 in 60.000 evrov. Na ravni direktorja vodje razgradnje in sanacije v skupini HSE ali pri večjih izvajalcih zaslužijo med 95.000 in 135.000 evrov, vključno z bonusi. Te številke so konkurenčne znotraj slovenskega javnega sektorja, vendar so za 25 do 35 odstotkov nižje od primerljivih vlog v Ljubljani in dva- do trikrat nižje od avstrijskih ekvivalentov v Gradcu.

Zakaj je v Velenju tako težko zaposliti tehnične kadre?Združujejo se trije dejavniki. Prvič, kompetence, potrebne za sanacijo in obnovljive vire energije, se bistveno razlikujejo od tistih, ki jih sprošča zapiranje rudnikov, kar ustvarja trdo neusklajenost znotraj lokalne delovne sile. Drugič, višji inženirji v tem sektorju so skoraj v celoti pasivni kandidati s povprečno delovno dobo, daljšo od 12 let, kar pomeni, da se ne odzivajo na zaposlitvene oglase. Tretjič, Velenje za isti majhen bazen talentov tekmuje z Ljubljano, Mariborom in avstrijskimi delodajalci, ki ponujajo občutno višje plačilo in stabilnejše dolgoročne karierne poti.

Kakšna je časovnica opuščanja premoga v Velenju?Slovenski Nacionalni energetski in podnebni načrt predvideva leto 2033 za popolno odpravo premoga, ob političnih pritiskih za pospešitev na leto 2030. Blok 5 TEŠ v Šoštanju je bil zaprt leta 2022, blok 6 pa je edina preostala enota proizvodnje električne energije na premog. Proizvodnja lignita naj bi upadla z 2,8 milijona ton v letu 2024 na 2,3 do 2,5 milijona ton do leta 2026. Pripravljalna faza razgradnje Šoštanj 6 se aktivira v letu 2026. Negotovost glede točnega datuma konca otežuje dolgoročno zaposlovanje in zavezanost izvajalcev.

Kako KiTalent pristopa k iskanju vodilnih kadrov na trgih energetske tranzicije?

KiTalent uporablja neposredno iskanje, podprto z umetno inteligenco, za identifikacijo in nagovarjanje pasivnih kandidatov, ki niso vidni na nobenem zaposlitvenem portalu ali platformi. Na trgih, kot je Velenje, kjer je bazen usposobljenih talentov majhen in geografsko razpršen po Sloveniji in srednji Evropi, ta metoda doseže 85 do 90 odstotkov kandidatov, ki jih konvencionalno oglaševanje ne zajame. Model plačila na razgovor pomeni, da naročniki vlagajo šele, ko srečajo kvalificirane kandidate, popolna transparentnost pipelinea prek tedenskega poročanja pa zagotavlja, da vodje zaposlovanja ohranjajo preglednost skozi celoten proces.

Katera sredstva EU podpirajo delovno silo energetske tranzicije v Velenju?

Slovenski Sklad za pravični prehod je za sanacijo zemljišč in upravljanje voda v velenjskem bazenu v letih 2024 in 2025 namenil 47 milijonov evrov. Dodatnih 12,3 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost je namenjenih prekvalifikaciji delavcev iz premogovnih regij, pri čemer je Velenje glavni upravičenec. Skupni stroški sanacije bazena so ocenjeni na 340 milijonov evrov. Skladnost z zahtevami financiranja EU terja spoštovanje načela »brez pomembne škode«, kar otežuje vzporedno izvajanje sanacije in preostale pridobivalne dejavnosti ter ustvarja časovni pritisk za kadrovanje izvajalcev in izvedbo projektov.